Vemo, kaj jemo?

Vemo, kaj jemo?

Raba antibiotikov občutno večja v državah, iz katerih največ uvažamo

Hrana je tema, o kateri se radi pogovarjamo, še raje ob njej uživamo. Vedno bolj nas zanima, kako je hrana pridelana, prednost dajemo domačemu poreklu živil, kljub boljši informiranosti o prednostih slovenskega porekla, pa se to velikokrat ne udejanja v tem, kaj dajemo v nakupovalne košarice. K temu prispeva tudi dejstvo, da je danes že skoraj vse označevano kot domače, lokalno, zato moramo biti kot kupci zelo dobro seznanjeni s precej kompleksnimi informacijami o hrani, ki jih je težko celovito razumeti.

Izsledki raziskave Evropske agencije za zdravila o porabi veterinarskih antibiotikov

Priznani agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar izpostavlja, da obstaja zelo dober razlog, zakaj je slovensko meso dražje. Intenzivnejša kot je reja, manj je stroškov, zato je meso lahko cenejše. Države iz katerih največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in proizvodnjo, ki je usmerjena zgolj v zniževanje stroškov, predvsem na račun vhodnih surovin in uporabe nadomestkov surovin, agresivnosti tehnoloških postopkov, uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je maščob, vode in zraka.

Slovenski kmet v živinoreji porabi 25 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, medtem ko Španija 400 miligramov. Manj antibiotikov od Slovenije pri reji živine porabita samo Finska in Švedska. 2-krat toliko kot v Sloveniji jih porabijo v Avstriji, 2,5-krat več jih porabijo v Franciji, v Nemčiji jih porabijo 4-krat več, v Poljski 5-krat več, v Madžarski 8-krat več, v Italiji 12-krat več in v Španiji 16-krat več. (vir: European Medicines Agency, 2017)

Dr. Aleš Kuhar

»Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših pokazateljev tehnologije in ravnanja z živalmi. Slabše kot so rejske prakse, večja je poraba. Države, iz katerih največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je raba antibiotikov občutno večja kot v Sloveniji«, pojasni izsledke raziskave prof. dr. Aleš Kuhar in dodaja, da uživanje takih živil prispeva k zelo resni grožnji povečane odpornosti proti antibiotikom. Rezistenca na antibiotike je zelo pereča globalna tema.

Hrana, proizvedena v Sloveniji, je proizvedena z manj agresivno tehnologijo kot hrana, ki jo uvozimo

Pri nas se hrana še vedno proizvaja po tradicionalnih metodah, kar je dobro z vidika kakovosti in varnosti živil. Proizvajalci dosegajo višje standarde reje in proizvodnje; reja poteka v naravnem okolju Slovenije, hlevi in farme so manjše, krajše transportne poti. Pomemben vidik je kakovostna krma, ki ugodno vpliva na sestavo mesa in izdelkov.

Sledljivost od matične jate do izdelka dokazujejo v eni uri

Od glavnine regionalnih in globalnih konkurentov se Perutnina Ptuj s 110-letno tradicijo razlikuje v ključni prvini agroživilskega podjetja. Desetletja uspevajo ohranjati krepko razlikovalno prednost pri kakovosti izdelkov. Kot pionir v svoji branži je podjetje že pred leti vpeljalo sledljivosti do potrošnika, kar so sposobni dokazati v celotni verigi v eni uri od matične jate do izdelka.

Reja perutnine PP

Od masovnih proizvajalcev se Perutnina Ptuj razlikuje tudi po majhnosti farm, razpršenih po podeželju v naravnem okolju Slovenije z vertikalno organizirano proizvodnjo in sklenjenim krogom od njive do vilice. Že pred leti so v svoje delovanje vpeljali celovit sistem zagotavljanja kakovosti, varnosti in sledljivosti: vse od primarne proizvodnje, proizvodnje krmil, proizvodnje v mesnih obratih, logistike, veterinarske službe, vse do prodajnih polic. Vsi koraki od njive do vilice potekajo na domačih tleh, v lastnih farmah in v sodelovanju z 240 rejci v Sloveniji. Vsak korak na tej poti je pomemben člen celotne verige, kjer ni nič prepuščeno naključju.

»Velika podjetja so nadzirana nekajkrat bolj natančno glede sanitarnih pogojev, glede malverzacij na področju porekla…Celoten čas poslovanja, imajo na lokaciji uradne pooblaščene veterinarje, ki jim natančno gledajo pod prste,« poudarja prof. dr. Aleš Kuhar.

Pomembna je prehrana živali – krmne mešanice brez antibiotikov in hormonov

Vsem svojim rejcem v Perutnini Ptuj dostavljajo krmne mešanice, ki nastajajo v njihovih lastnih mešalnicah in so brez animalnih proteinov.

»Krmila so povsem naraven produkt, sestavljena iz različnih žitaric: od koruze, pšenice, soje kot beljakovinske komponente, dodajamo maščobe kot energent in mineralno-vitaminske mešanice, tako da je ta kompletna sestava podpora živalim za uspešno rast in zdravo počutje živali v objektih. To so povsem naravne sestave brez dodatkov hormonov ter stimulativnih antibiotikov,« je povedala Brigita Vindiš Zelenko, direktorica Žive proizvodnje in PC Krmila v Perutnini Ptuj.

Svojim rejcem dostavljajo tudi dan stare piščance, v samem procesu nudijo storitve tehnološke službe za kooperantsko rejo in veterinarske storitve. Uporaba antibiotikov je dovoljena izključno v kurativne namene – pri zdravljenju živali pa se upoštevajo smernice preudarne rabe antibiotikov.

puran meso sveže

Edino puranje meso s slovenskim poreklom in certifikatom Izbrana kakovost Slovenije

Perutnina Ptuj je edini proizvajalec puranjega mesa s slovenskim poreklom. Tudi v tem segmentu prav vsi koraki na poti od njive do vilice potekajo na domačih tleh in v sodelovanju s 36 rejci. Farme so razpršene v naravnem okolju Primorske, Gorenjske, Dolenjske in Štajerske.

V Perutnini Ptuj imajo označeno in sledljivo ne samo, kdo je rejec; spremljajo in nadzorujejo tudi ostale pomembne podatke: od tega, kdo vse je bil v stiku z živalmi, kakovost krmil, na katerih tehnološki liniji je bilo živilo pripravljeno, pa vse do temperaturnega režima vozil, s katerimi je bilo živilo distribuirano.  Vse to so tudi razlogi, zakaj podpirajo in so se aktivno vključili v nacionalno shemo Izbrana kakovost, saj ta potrjuje njihove zaveze in prizadevanja pri zagotavljanju najvišje kakovosti, varnosti in sledljivosti.

 

Nasveti za recepte …