Ne prespite ali preskočite zajtrka!

Kot so Angleži lepo poimenovali pri obrok v dnevu BREAK-FAST, ki v direktnem prevodu pomeni PREKINI-POST, ima zajtrk vrstno pozitivnih lastnosti za naše telo:

• z njim prekinemo nočni post in omogočimo svojemu telesu energijo;
• pozitivno deluje na naš imunski sistem;
• pripomore k boljšim kognitivnim funkcijam;
• lahko pripomore k ohranjanju telesne mase;
• izboljša dnevni vnos hranil in telesno aktivnost;
• dolgoročno izboljša tako fizično kot psihično zdravje.

Zajtrk je torej osnova, ki jo potrebuje študent za uspešno delo. Na ZPS (Zveza potrošnikov Slovenije), kjer v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija, izvajajo projekt Študent Veš, kaj ješ, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, poudarjajo, da naj študente izgovori, da ni apetita, časa ali idej, ne prepričajo in odvrnejo od zajtrkovanja.

Komur zajtrkovanje še ni v navadi, se tega lahko tudi  »nauči«. Po raziskavah naj bi bilo za razvoj avtomatiziranega in rutinskega zdravega vedenja v povprečju potrebnih 66 dni. To je na primer pitje kozarca vode ob obroku, uživanje sadja, lahko tudi uživanje zajtrka. Tistim, ki pa imajo zjutraj »borbo« s časom oz. nimajo idej, kaj zajtrkovati, pa svetujejo, da si zajtrk, lahko tudi za na pot, pripravijo že prejšnji večer ali pa se preprosto ustavijo v trgovini, pekarni na poti do fakultete. A vsaka izbira ni dobra izbira!

Kaj zajtrkovati?!

Izbira je pestra, a nekatera živila so bolj primerna druga manj, predvsem zaradi sestave in energijske vrednosti le teh. Na  https://veskajjes.si so strokovnjaki ZPS zbrali več zanimivih, hitrih in cenovno ugodnih idej za zajtrk – prispevali so jih tudi študentje. Ker marsikoga za zajtrk zaradi hitre priprave premamijo kosmiči, so na ZPS pripravili hiter pregled dveh, na prvi pogled, podobnih obrokov, podobne hranilne  vrednosti, a z veliko razliko v vsebnosti sladkorja in vlaknin.

Kosilo na bone? Seveda, a izberi obrok z zelenjavo!

Na ZPS so evalvirali študentske obroke glede na njihovo sestavo. Opažajo, da je veliko slabih izbir, a da študent lahko izbere tudi zdrav obrok. Študentom zato svetujejo, da ko le mogoče izberejo obrok, ki je sestavljen iz beljakovinskih živil (pustih kosov mesa, jajc, mlečnih izdelkov ali stročnic), ogljikohidratnih živil (polnozrnate testenine, krompir ipd)  in  zelenjave.

Tako sestavljen krožnik bi zadostil smernicam zdrave prehrane za študente. Poleg glavnega krožnika naj vedno vzamejo še zelenjavno juho in skledo solate. Seveda je zdrava izbira omejena, saj med ponudbo prevladujejo pice, ocvrta hrana, po kateri po besedah gostincev študentje najraje posegajo.

Ker so zaradi pomanjkanja časa in kuharskih veščin restavracije, ki ponujajo obroke na bone večinoma prva izbira študentov za glavni obrok v dnevu, so na ZPS s ciljem študentom zagotoviti več zdravih izbir, za ponudnike subvencionirane študentske prehrane pripravili priporočila, kako lahko izboljšajo svojo ponudbo.

Vlaganje v zdravje namreč ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kakovost življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo. In v primeru prehrane študentov, so ponudniki obrokov na bone izjemno pomemben člen v tej verigi.

Vir in več informacij: veskajjes.si