Njoki iz starega kruha
Količina:
4 osebe
Velikokrat se zgodi, da nam kar nekaj kruha ostane, saj želimo jesti svežega. In iz starega kruha lahko pripravite marsikaj. Najlažje ga je posušiti in narediti domače drobtine.
Kruh je najbolj razširjena oblika žitne hrane. Po podatkih zgodovinarjev naj bi ga odkrili že Egipčani v petem stoletju pr.n.št., ko naj bi pek pozabil na svojo žitno kašo, ki je fermentirala in je tako nastal prvi vzhajan kruh.
Kruh ima med živili posebno mesto, in čeprav naj ne bi hrane metali stran, to še posebej velja za kruh.
Velikokrat se zgodi, da nam kar nekaj kruha ostane, saj želimo jesti svežega. In iz starega kruha lahko pripravite marsikaj. Najlažje ga je posušiti in narediti domače drobtine. Otroci obožujejo »pohane šnite«, pripravite pa lahko tudi vrsto prilog, ki se izvrstno podajo k mesnim jedem.
Njoki iz starega kruha so hitro pripravljeni in se podajo k Martinovi pojedini, brez težav pa jih lahko postrežete z maslom, drobtinami in sladkorjem.
Babičin pisani kruh iz pekarne Grosuplje je poseben po svojem izgledu in pomenljivem kulturnem izročilu. Babičin pisani kruh smo zamesili iz treh vrst testa, ki skupaj predstavljajo mešanico najboljših sestavin in okusov. Ajdovo, koruzno in pšenično testo je skrbno prepleteno v lep tribarven motiv, ki se poda prav vsaki priložnosti. Testo smo pripravili po dolgotrajnem postopku z dodatkom naravnega kislega testa, zato je sredica mehka in sočna ter ohrani večdnevno svežino. Babičin pisani kruh je pripravljen brez aditivov in le iz najboljših sestavin, ki zaokrožijo polnost njegovega bogatega okusa.
Babičin pisani kruh pa s seboj prinaša tudi prav posebno zgodbo o pomenu kruha kot potice v naši preteklosti. Etnolog in profesor doktor Janez Bogataj, velik poznavalec slovenske kulturne dediščine je v svoji knjigi Krušni zakladi Slovenije zapisal:
“Pregovor “ne išči kruha nad potico” ima pomenljivo sporočilo. Odslikuje razmere v dediščini na Slovenskem, ko je zlasti v praznični prehrani pomenila potica z orehovim ali kakim drugim nadevom večkrat nedosegljiv ideal. Zato so se ljudje, še zlasti iz revnejših slojev, poskušali približati temu idealu prazničnega vzdušja. Namesto nedosegljive potice so spekli njen ponaredek- pisan kruh. Spekli so ga iz treh vrst testa (pšeničnega, ajdovega in koruznega), ki je zvit v treh različnih barvnih plasteh ustvarjal podobo potice.” (Iz knjige krušni zakladi Slovenije, 2003)
Sestavine
- 20 dkg nekaj dni starega Babičinega pisanega kruha
- 5 dkg moke ( tudi več po potrebi)
- 1 dcl mleko ali vode
- 5 dkg masla
- 1 kos jajce
- parmezan po želji
- sol
- poper
Navodila
- Kruh narežete na kocke in ga stresete v večjo globoko posodo, prelijete z mlekom ali vodo in pustite, da se kruh napoji.
- V drugo posodo stresete moko in kruh, ki ga malo odcedite, malo parmezana, jajce, sol, poper in muškatni orešček.
- Zmes dobro premešajte, po potrebi dodajte moko, da dobite testo iz katerega je mogoče oblikovati njoke.
- V večji posodi zavrete vodo in njoke kuhate toliko časa, da ne priplavajo na površje.
- Po želji lahko dodajate različna zelišča, kot je žajbelj, rožmarin, drobnjak.
- Pri sladki različici izpustite parmezan in poper.