Dobre prehranjevalne navade so plod trdega dela, ki se začenja v zgodnjem življenjskem obdobju z izborom zdrave hrane, ki jo na mizo prinašajo starši. Prehranjevalni vzorci se torej oblikujejo od rosnega otroštva dalje in se ponavljajo v kasnejšem življenju posameznika. Spreminjanje slabih navad v prehrani je težko in dolgotrajno delo, ki ne zagotavlja nujno tudi uspeha. Kako pripraviti koga, da bo skrbel za svoje zdravje, s tem da se bo zdravo prehranjeval, smo povprašali strokovnjakinjo za prehrano dr. Vereno Koch, docentko za področje prehrane in gospodinjskega izobraževanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Dr. Verena Koch predava bodočim učiteljem predmetov Biologija in Gospodinjstvo na Oddelku za biologijo, kemijo in gospodinjstvo, in sicer Prehrano in Specialno didaktiko gospodinjskega izobraževanja. Njeno plodno raziskovalno delo je usmerjeno na področje proučevanja prehranskih navad odraslih in otrok ter razvijanje didaktike prehranske vzgoje in izobraževanja. Med bibliografskimi enotami dr. Verene Koch je poleg znanstveno-raziskovalnih in strokovnih objav tudi veliko poljudnih člankov, namenjenih povprečnemu bralcu.

Koliko ženska, ki skrbi za prehrano družine lahko vpliva na zdravje družinskih članov in ali se lahko slabe ali pa dobre prehranjevalne navade ohranjajo skozi življenje naprej?

KOCH: Vpliv tistega, ki skrbi za hrano družine (ni nujno, da je to ženska), je izredno močan. Vemo, da je prav oblikovanje prehranjevalnih navad najmočnejše v zgodnjem življenjskem obdobju, torej v obdobju, ko prav starši z načinom in vrsto prehrane oskrbujejo svoje otroke. Zanimivo je, da številni psihologi, ki spremljajo oblikovanje teh navad, govorijo celo o tako imenovanem ‘družinskem paradoksu’, za katerega je značilno, da se dečki v prehranjevanju zgledujejo po očetu, deklice pa po materi. Vemo, da je prehrana dejavnik tveganja nastanka neštetih obolenj, med katerimi so tudi nekatere bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka. Iz navedenih dejstev je seveda razumljivo, da prav oseba, ki v družini skrbi za hrano, tudi posredno vpliva na zdravje družinskih članov. In kar je potrjeno z mnogimi študijami, opravljenimi tudi v Sloveniji, je dejstvo, da rek ‘Kar se Janezek nauči, to Janez zna’ močno drži. Čeprav ne moremo prezreti vplivov okolja, ki v dobi odraščanja lahko tudi močno zaznamujejo prehranjevalne navade, še vedno lahko ugotovimo, da so naši mladi bolj dojemljivi, žal, za poslabšanje prehranjevalnih navad kot pa izboljšanje. Zato je prav spreminjanje prehranjevalnih navad v smislu navajanja na dobre težko, dolgotrajno in terja sodelovanje vseh, ki se vključujejo v skrb za zdravje prebivalstva.

Je mogoče slabe navade spremeniti?

KOCH: Kot sem že omenila, je tako slabe kot tudi dobre navade moč spremeniti. Želimo si, da bi dobre prehranjevalne navade, ki jih otroku privzgojimo, ostanejo del njegovega načina življenja ves čas. Zato moramo biti v vsakodnevnem življenju posebno pozorni na vplive okolja, tu imam v mislih zgled vseh, ki prihajajo v stik z otrokom (vzgojitelji, učitelji, sovrstniki), močno pa vplivajo tudi oglaševanja in informacije o modnih trendih prehrane, ki se pojavljajo v medijih.
Dejstvo je, da je dobre prehranjevalne navade mnogo lažje opustiti, kot od slabih preiti na dobre. Vemo, da so slabe prehranjevalne navade prebivalcev v Sloveniji, tako odraslih kot otrok, povezane z nepravilnim ritmom prehranjevanja in na poseganje po hrani, ki je energijsko prebogata. Torej moramo iskati pot predvsem v ozaveščenosti prebivalstva o rednih dnevnih obrokih in o pravilnem izboru živil, ki jih uživajo, pravzaprav kar o vsem, kar področje prehrane obsega. Je pa res, da je spreminjanje prehranjevalnih navad ena težjih nalog, saj je vezano na daljše obdobje, čeprav je rezultat prav zagotovitev boljšega zdravja posameznika.

Ali je mogoče iz družinskega jedilnika razbrati tudi druge navade (na primer gibanje v naravi oziroma sedenje pred televizorjem)?

KOCH: Menim, da ni mogoče z gotovostjo in brez dodatnih informacij o življenjskem slogu družine kar na podlagi jedilnika soditi o drugih navadah ali pa razvadah družine. Se pa v svetu izvajajo tovrstne študije, ki kažejo, da imajo tisti, ki bolj skrbijo za zdravo prehranjevanje, pogosteje tudi bolj zdrav način življenja. Očitno je vzrok tudi v tem, da se taki ljudje bolj zavedajo pomena zdravja za kakovost njihovega življenja. Je pa zanimivo – to smo ugotovili tudi z raziskavo o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije -, da je prav ta zavest veliko bolj navzoča pri starejši kot pri mlajši populaciji. To znova potrjuje predvidevanja, da mlajši praviloma še ne razmišljajo toliko o svojem zdravju in imajo številne druge ambicije, tu imam v mislih predvsem ustvarjanje družbenega in družinskega statusa.

Od česa je odvisna ozaveščenost posameznika? Ali vpliva na prehranjevalne navade tudi družba, okolje? Kaj je močneje: vpliv okolice ali materine kuhinje?

KOCH: Ozaveščenost posameznika je v prvi vrsti odvisna od prehranske vzgoje, ki jo je bil kot otrok deležen. Kasneje je močan dejavnik njegovo osebno zanimanje za pravilno prehranjevanje, njegovo znanje ter spretnosti pri pripravi hrane. V življenjskem obdobju je vpliv okolja različno močen: brez dvoma je najbolj izrazit ta vpliv pri mladostnikih. Kar se tiče vpliva materine kuhinje: spomnimo se številnih mladih zakonskih žena, ki po izjavah moža nikoli ne pripravijo jedi tako dobro kot njihove mame. Menim, da kasneje, v dobi odraslosti, postane vpliv materine kuhinje znova pomemben in dopolnjuje že oblikovane prehranjevalne navade predvsem z obujanjem jedi, ki nam jih je, kot otrokom, pripravljala mati.

Kaj pa če ženska ne kuha, je prezaposlena? Kako to vpliva na prehranjevalne vzorce članov družine?

KOCH: Življenje družine se je z zaposlitvijo žene / matere bistveno spremenilo. Družine morajo tudi prehranjevanje organizirati tako, da imajo vsi člani zagotovljeno hrano. Nemalo je mladih družin, kjer sta si partnerja porazdelila delo – tudi pripravo hrane in vse, kar je s tem povezano (nakupovanje, pomivanje). Niso redki moški, ki poskrbijo za hrano družine, saj se danes tudi moški mnogo bolj zanimajo za zdravo prehrano. Seveda pa imamo, ne glede na to, kdo hrano za družino pripravlja, opravka z večnim problemom pomanjkanja časa. Tu nam priskoči na pomoč živilska industrija z mnogimi polpripravljenimi in pripravljenimi izdelki, ki jih lahko tudi zdravo pripravimo, če poznamo načela zdrave priprave hrane. Tudi šolska prehrana lahko uspešno nadomesti prehranjevanje otrok v času, ki ga prebijejo zunaj doma. Gotovo tak način prehranjevanja vpliva na spremembo prehranjevalnega vzorca družine, če ne drugače, že v zmanjšanem obsegu obrokov, ki za člane družine pomenijo prijetno toplino doma.

Je res, da na prehrano družine vpliva ‘pritisk’ preostalih članov? Menda so očetje precej tradicionalistično naravnani (v smislu, da brez mesa ni ‘poštenega’ obroka) …

KOCH: Popolnoma drži, da se prehranjevalne navade moških in žensk razlikujejo in da so moški še vedno tisti, ki pogosteje posegajo po mesu in mesnih izdelkih. Prav tako pojedo manj kuhane zelenjave. In še bi našli nekatere izmed slabih prehranjevalnih navad, ki so pogostejše pri moških. Najbrž v številnih družinah še vedno upoštevajo želje moških. Ko spremljamo življenje mlajših družin, pa že ugotavljamo, da razlika v prehranjevalnih navadah, predvsem glede uživanja mesa, postaja manj izrazita. Še vedno pa lahko s količino (porcijo) živila uspešno rešujemo prehrano posameznih članov družine.

Kakšna je možnost, da bo naslednja generacija na mizo nosila zelenjavo, če mati kuha pretežno meso?

KOCH: Omenila sem že, da prehranska vzgoja in izobraževanje močno zaznamujeta prehranjevalne navade. Prepričana sem, to potrjujejo tudi spremembe prehranjevalnih navad v drugih deželah, da bomo s pravilno zastavljeno prehransko politiko, ki vključuje ne samo vzgojo in izobraževanje mladih, temveč tudi vseživljenjsko izobraževanje o pravilnem prehranjevanju, oblikovali bolj zdrave prehranjevalne navade. Tudi v smislu pogostejšega uživanja zelenjave in sadja!

Kakšne so prehranjevalne navade sodobne družine? Vpliva nanje izobrazba? Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da na prehrano vpliva tudi materialno stanje, če vemo, da je vse, kar je deklarirano za ‘zdravo’, nekoliko dražje.

KOCH: Nedvomno je vpliv izobrazbe na prehranjevalne navade izredno močan. Vse do sedaj opravljene raziskave in študije jasno kažejo, da imajo ljudje z višjo stopnjo izobrazbe boljše prehranjevalne navade. Pomemben vpliv ima tudi okolje v katerem ljudje živijo – tisti v mestnem tipu naselja imajo boljše prehranjevalne navade, verjetno zaradi boljše obveščenosti. Ne moremo pa mimo dejstva, da je materialno stanje družine tisto, ki najbolj pomembno odloča, kaj in koliko bo družina jedla. In res je, da imajo mnogi komaj toliko denarja, da si lahko kupijo le osnovna živila, pa še to v omejenih količinah. Tu ima znova vlogo država s prehransko politiko, katere cilj je tudi zagotavljanje takih cen živil, da bodo v največji mogoči meri dostopna prebivalstvu.

Je družina z dobrimi prehranjevalnimi navadami dolgoročno vir družbene blaginje (glede na to, da državi privarčuje sredstva za zdravljenje)?

KOCH: Če se spomnimo, koliko zdravstvenih težav je povezanih s slabimi prehranjevalnimi navadami, in če upoštevamo, da so prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije slabe, bi se pa z nekaterimi spremembami bistveno izboljšale, lahko na vprašanje z gotovostjo pritrdilno odgovorimo.

Morda kak nasvet domači ‘kuharici’?

KOCH: Ni ‘skritega recepta’. Je samo upoštevanje načel zdravega prehranjevanja.

Vir: Društvo za srce