Polovica odraslih prebivalcev Slovenije se prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju.

Nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja, so ključni dejavnik tveganja pri razvoju kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost), ki pa ga je možno uspešno spreminjati in obvladovati.

S tem lahko močno vplivamo na zmanjšanje deleža prezgodnje umrljivosti in slabše kakovosti življenja. Po več kot desetletju načrtnega dela so že zaznani posamezni trendi bolj zdravega načina prehranjevanja. Še vedno pa določeni vzorci prehranjevanja, na katere imajo čedalje večji vpliv prehranska industrija in mediji, z izpostavljenostjo sestavinam živil, ki bi jih bilo potrebno omejevati (npr. sladkor, sol, manj kakovostne maščobe), ogrožajo naše zdravje.

Prehranjevalne navade skozi čas

V obdobju od 2001 do 2016 se je povečal delež odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno zajtrkujejo, in zmanjšal delež prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijače. Do leta 2008 se je zmanjšal delež prebivalcev, ki hrano pri mizi vedno ali po poskušanju dosolijo, medtem ko se je po
tem letu ta delež ponovno povečal. Do leta 2012 se je zmanjšal tudi delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo, medtem ko se je ta delež v letu 2016 prvič v dosedanjih raziskavah povečal.

Zajtrkovanje

Slabi dve tretjini prebivalcev (62,2 %) vsak dan zajtrkujeta, medtem ko 8,0 % prebivalcev ne zajtrkuje nikoli. Vsak dan zajtrkuje več žensk kot moških, največ v najstarejši starostni skupini od 65 do 74 let (skupno kar 87,7 %).

Uživanje zelenjave

Surovo zelenjavo vsaj enkrat dnevno uživa 44,4 % prebivalcev, nikoli pa 3,6 %. Tako kot zajtrk tudi surovo zelenjavo vsakodnevno pogosteje uživajo ženske in starejši. Vsakodnevno uživanje surove zelenjave je bolj razširjeno v vaškem okolju (45,9 %) v primerjavi z mestnim (41,6 %) in v najvišjem samoocenjenem družbenem sloju (48,6 %) v primerjavi z najnižjim (41,6 %).

Uživanje sladkih pijač

Sladke pijače enkrat na teden ali pogosteje uživa 27,7 % prebivalcev, kar je okoli 382.000 prebivalcev.  Uživanje sladkih pijač enkrat na teden ali pogosteje je bolj razširjeno med moškimi (36,5 %) kot ženskami (18,5 %) in pri najmlajši starostni skupini od 25 do 34 let (37,8 %) v primerjavi z najstarejšo starostno skupino od 65 do 74 let (17,0 %). Prav tako je uživanje sladkih pijač enkrat na teden ali pogosteje bolj prisotno v najnižjem samoocenjenem družbenem sloju (28,8 %) v primerjavi z najvišjim (20,5 %). Glede na stopnjo izobrazbe je ta navada najpogostejša med prebivalci
z osnovnošolsko izobrazbo ali manj v primerjavi s tistimi z višješolsko izobrazbo in več.

Uporaba maščob

Pri uporabi maščob za pripravo hrane največ prebivalcev dnevno uporablja rastlinsko olje (39,0 %), najmanj pa trdne margarine za peko (1,8 %). Dnevna uporaba svinjske masti za pripravo hrane je najbolj razširjena med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo in manj (15,1 %) v primerjavi z višješolsko izobraženimi in več (2,7 %) ter v najnižjem samoocenjenem družbenem sloju (10,3 %) v primerjavi najvišjim (2,7 %). Dnevna uporaba oljčnega olja za pripravo hrane je najbolj razširjena pri najstarejši starostni skupini od 65 do 74 let (46,2 %) v primerjavi z najmlajšo starostno skupino od 25 do 34 let (32,7 %) in v najvišjem samoocenjenem družbenem sloju (51,1 %) v primerjavi z najnižjim (31,6 %). Oljčno olje pogosteje uporabljajo v mestnem okolju v primerjavi z vaškim.

Dosoljevanje hrane

Malo manj kot polovica prebivalcev (49,0 %) že pripravljeno hrano pri mizi najprej poskusi in po potrebi dosoli, medtem ko jo vedno dosoli 1,7 %. Dosoljevanje (s predhodnim pokušanjem ali brez) je bolj razširjeno med moškimi (54,8 %) kot ženskami (46,4 %) in v mestnem okolju (53,8 %) v primerjavi z vaškim (47,4%). Prav tako je dosoljevanje nekoliko pogostejše pri mlajših v primerjavi s starejšimi.

Nezdravo prehranjevanje

Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja je v populaciji odraslih 50,4 %. Odstotek prebivalcev, ki se glede na merila pretežno nezdravo prehranjuje, je najvišji med moškimi, pri mlajših starostnih skupinah, v nižjem samoocenjenem družbenem sloju in med poklicno izobraženimi.

Vir in več o raziskavi in izsledkih >