Ustrezna prehrana je v starejšem življenjskem obdobju za boljše zdravje in počutje bistvenega pomena.

Vsakdanja telesna dejavnost in vzdrževanje uravnotežene prehrane, ob normalni prehranjenosti, lahko vzdržujeta telesne in duševne funkcije starejšega človeka. Po 65. ali 70. letu začne telesna teža človeka počasi upadati zaradi starostnega pomanjkanja teka (anoreksije), manjše telesne dejavnosti in slabše presnove starejšega človeka. Prav zaradi tega se poveča tveganje za beljakovinsko-energijsko nedohranjenost, prav tako pa tudi za pomanjkanje nekaterih življenjsko pomembnih snovi, ki jih človek lahko dobi samo v mešani prehrani z ustrezno energijsko vrednostjo, vsaj več kot 1500 Kcal na dan.

Znižan tek v starosti je zlasti posledica slabega okušanja in vonjanja hrane, težjega žvečenja in požiranja hrane, jemanja številnih zdravil, ki tudi lahko znižujejo tek, depresije, demence, osamljenosti, manj pestre prehrane, različnih bolezni in zaradi že omenjenega starostnega pomanjkanja teka, ki se kaže v okvari uravnavanja uživanja hrane.

Potrebe po življenjsko pomembnih snoveh pri ljudeh, ki so stari več kot 65 let, so podobne kot v srednjem življenjskem obdobju. Potrebe po rudninah so podobne kot pri drugih odraslih osebah, izjema je morda le železo pri ženskah, ki ga potrebujejo manj; večje potrebe pa se pokažejo pri kalciju, tako pri ženskah kot pri moških. Poseben pomen ima tudi natrij, ki ga največ dobimo v soli, ki jo dodamo hrani. Rudninske snovi so pomembne še zlasti pri nekaterih boleznih, ki so povezane s starejšim življenjskim obdobjem, kot so bolezni srca in ožilja, rak, osteoporoza, povišan krvni tlak, slabokrvnost, sladkorna bolezen in druge. Vitamini B6, B12, folna kislina, B2 izboljšujejo kognitivne funkcije in varujejo pred aterosklerozo.

Osemdesetletnik ima za okoli 30 % manjšo funkcijo ledvic kot človek pri 40 letih. Prav zaradi tega lahko pri starejšem človeku prej nastane pomanjkanje ali višek vode v telesu (dehidracija in hiperhidracija). Navadno mlad človek zaužije vedno nekoliko več vode in soli, kot so njegove minimalne dnevne potrebe; to pa ni pogosto pri starejšem človeku. Pri starejšem človeku je pomanjkanje vode lahko pogostejše zaradi povečane izgube skozi kožo, večje količine zaužite soli, zaradi slabšega okušanja hrane, znižane sposobnosti zgoščevanja urina, predvsem pa nima tako izrazite žeje – kljub visoki dehidraciji.

Uravnavanje dnevne prehrane in telesne teže

Cilj pravilne prehrane je vzdrževanje normalne prehranjenosti, ki je seveda pogoj za dobro zdravje in hitrejše in boljše zdravljenje. Manjša količina zaužite hrane lahko povzroči nedohranjenost, nizko telesno težo in pomanjkanje posameznih telesu nujno potrebnih (esencialnih) hranil.

Z dejavniki tveganja za nastanek nedohranjenosti (glejte preglednico) lahko ocenimo, ali je pri starejši osebi navzoče visoko tveganje za nastanek nedohranjenosti, ki seveda zahteva hitre in ustrezne prehranjevalne ukrepe. Le pri zelo starih osebah lahko ugotovimo večje število dejavnikov tveganja za nastanek nedohranjenosti. Čim več dejavnikov tveganja je navzočih, tem nižja je telesna teža oziroma indeks telesne mase.

Dejavniki tveganja za nastanek nedohranjenosti pri zdravih, starejših osebah (Volker D in sod., 2000):

visoka starost	živi sam
vezan na dom	težko žveči
težko požira hrano	ima slab tek
težko uživa (reže) hrano	ne uživa kuhane hrane
ima depresijo, demenco	težji življenjski dogodki

4 in več točk: kaže na visoko tveganje za nastanek nedohranjenosti

Pri sestavljanju jedilnikov (glejte preglednico) pazimo na pestrost vsakdanjih jedilnikov, prehranjevalne in kulturne navade ljudi, privlačno sestavljen jedilnik ter na redno prehrano s tremi do petimi dnevnimi obroki hrane na dan. Pomembna je tudi vitaminsko in rudninsko bogata hrana z dovolj svežega sadja in zelenjave in dovolj dnevnih napitkov, približno 1,5 litra vode, čaja ali ne preveč sladkih sadnih sokov. Kozarec vina ali piva na dan lahko tudi vpliva na boljši tek.

Okvirne priporočene količine živil v dnevnem jedilniku starejšega človeka:

Vsak dan	Količina živil
Mleko	2,5 do 5dl, tudi več, če oseba ne uživa veliko hrane
Meso ali ribe ali sir ali jajca ali kuhane stročnice	2 porciji; porcija je: 70-80 g pustega kuhanega mesa, 100-125 g kuhane ribe, 50 g nemastnega sira ali 100 g puste skute, pol skodelice kuhanih stročnic
Kruh, riž, testenine, kaše, kosmiči, krompir	Vsak dan ponudimo eno ali več porcij živil glede na tek starejšega človeka. Porcija pomeni rezino kruha, 1 manjši krompir, pol skodelice kuhanega riža, testenin ali žgancev, 25 g kosmičev.
Zelenjava (sveža in zmrznjena)	Najmanj dve porciji; porcija pomeni pol skodelice zrezane surove ali kuhane zelenjave, skodelico surove listnate solate
Sadje (sveže, sok, suho, konzervirano)	Najmanj eno porcijo na dan. Porcija je kos sadja,pol skodelice kompota, žlica suhega sadja, kozarec soka
Napitki (čaj, kava, juha, sok, voda)	Najmanj osem skodelic ali kozarcev na dan

Tek po hrani lahko izboljšamo, če upoštevamo prehranjevalne navade starejših ljudi in okrepimo vonj in okus hrane. Okusna hrana lahko bistveno pripomore k večji količini zaužite hrane in izboljša stanje prehranjenosti. Dodatek začimb hrani (omenjajo predvsem natrijev glutamat pri osebah, ki niso občutljive na to začimbo) in ponudba raznih okusnih omak lahko očitno povečata količino zaužite hrane.

Hrano pa moramo tudi postreči v prijetnem okolju, npr. jedilnici, kuhinji z družinskimi člani, pri tem pa popazimo na čist prt, cvetlice, primerno svetlobo, prijazno postrežbo, tudi glasbo in sploh prijetno razpoloženje. Pomembno je, da jedi v obroku hrane sledijo v določenem vrstnem redu, ne pa da jih postrežemo vse skupaj. Navzočnost družinskih članov in drugih ljudi v jedilnici poveča tek.

Z dodatki v dnevni prehrani, kot so npr. razno manjše pecivo, energijski napitki, manjši mesni prigrizki (obloženi kruhki itn.), tudi samo s spremenjeno trdoto (konzistenco) hrane ali v izjemnih primerih z umetno (enteralno, parenteralno) prehrano, lahko izboljšamo stanje prehranjenosti, če tega ne moremo doseči z drugimi dietnimi ukrepi.