Prehrana je izjemnega pomena za naše zdravje. O tem slišite na vsakem koraku, spoznanja pa je lepo strnil doc. dr. Evgen Benedik, ko je junija letos spregovoril o izjemnem pomenu prehrane za naše zdravje in o tem, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje.

Predavanje z naslovom Prehrana prvih 1000+ dni – popotnica za celo življenje je bilo v sklopu aktivnosti ob uvedbi dveh novih izdelkov na nosečnice in doječe mame, ki jih razvija družba Bayer. Čeprav je bil poudarek na prehrani nosečnic in dojenčkov, je bilo predavanje zelo zanimivo tudi za vse druge, saj hrana vpliva na naše zdravje celo življenje.

Prehrana mame vpliva tudi na njene vnuke

Prehrana in življenjski slog obeh staršev že nekaj mesecev pred spočetjem vplivata na zdravje otroka. Najbolj odločilno je obdobje nosečnosti in prvih dveh let življenja otroka, saj je to obdobje, ko otrok najhitreje raste in se razvija. Niti puberteta, ki je prav tako zelo pomembno razvojno obdobje, ni tako burna in odločilna kot prav prvih 1000+ dni.

“Kar jesta nosečnica in dojenček, vpliva na njuno zdravje in na zdravje njunih potomcev. Zanimivo je, da prehrana nosečnice in njeno zdravstveno stanje, vplivata na genetski material ženskega ploda, ki ga nosi, kot tudi na njena jajčeca ter tako tudi na njene vnuke. Tako nosečnica vpliva na 3 generacije,”

predstavlja spoznanja doc. dr. Evgen Benedik, univ. diplomirani inženir živilske tehnologije, ki je leta 2015 z doktorsko disertacijo “Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka” doktoriral na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani.

Si to, kar ješ

Prehrana in življenjski slog se skozi zgodovino spreminjata, človeško telo pa se je zaradi evolucije temu prilagodilo. V zadnjih petdesetih letih smo priče spremembam v gibanju in prehrani, na kar se človeško telo še ni povsem prilagodilo. To je vodilo v veliko srčno-žilnih in drugih bolezni, povezanih s prehrano in prekomerno telesno težo. Epigenetika, veda o vplivih dejavnikov z okolja, kaže, da med vsemi okoljskimi dejavniki na naše zdravje najbolj vpliva ravno hrana. A tudi s slabšim genskim zapisom lahko s pravilnim življenjskim slogom in zdravo prehrano zmanjšujemo možnost bolezni. Geni so za pojav bolezni krivi v le 20 odstotkih, na 80 odstotkov pa lahko vplivamo sami. Tako sta zdravje ali bolezen v naših rokah. Prav zato velja rek, da si to, kar ješ.

Benedik je še posebej poudaril problem prevelikega uživanja sladkorja in fizične neaktivnosti, a že z manjšimi spremembami lahko storimo veliko. Pomembno je, da omejimo uživanje ocvrtih jedi in sladkorja ter da živila iz bele moke zamenjamo s polnozrnatimi živili. Idealno bi bilo, da bi bili vsak dan uro in pol fizično aktivni, od tega pol ure zelo intenzivno, a že hoja po stopnicah vsake 3 ure zmanjša možnost nenadne kapi za 45 odstotkov.

Hrana za otroka je največja naložba

Še bolj moramo biti skrbni pri izboru hrane za otroke, saj je to največja naložba, ki jo lahko damo otroku. Veliko trditev o prehrani doječe mamice in malčka so že ovrgli. V novih smernicah lahko doječa mamica jé vso hrano, saj ne vpliva na dojenčkove krče; seveda pa to ne velja za ekstreme, kot je npr. zelo pikantna hrana. Prav tako ni več pravil glede uvajanja goste hrane, najpomembneje je, da otroku pripravimo hrano prijetno na pogled in otip, saj je hrana njegova prva igrača.

Glede prehrane v nosečnosti je Benedik poudaril, da naj nosečnica ne jé za dva, ampak misli na dva. Čeprav nosečnica jé zelo zdravo in uravnoteženo, ne more zaužiti vseh nujno potrebnih hranil, zato strokovnjaki priporočajo dodaten vnos mikrohranil v obliki multivitaminskih pripravkov za nosečnice.

Preberite tudi: Poskrbljeno za oba

Doc. dr. Evgen Benedik

Doc. dr. Evgen Benedik je univ. diplomirani inženir živilske tehnologije. Njegova raziskovalna področja so maščobne kisline, vitamin D, mikrobiota in prehrana. Kot klinični nutricionist je specializiran za neonatalne, gastroenterološke in hepatološke bolnike. Je aktiven član različnih uglednih domačih in tujih strokovnih in znanstvenih združenj in član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF Slovenija. Ima bogate izkušnje na področju prehranskega svetovanja. Prav tako je zelo aktiven na omenjenih področjih prehrane tudi iz znanstvenega vidika. Njegovo delo je odmevno tako doma kot v tujini. Zaposlen je na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko. Specializiran je za prehrano nosečnic, dojenčkov in otrok.