Zveza potrošnikov Slovenije je na ZPStestu skušala zajeti čimveč različnih scenarijev uporabe. A to je bil kar trd oreh za testirane vzorce. Od devetih so le 4 prejeli oceno dobro, 2 povprečno in kar 3 pomanjkljivo. Vse brisače so zgledno vpojne, prav tako ni bilo težav s pretržno silo, štirje vzorci pa so manj primerni za brisanje gladkih površin, saj za njimi ostajajo drobni ostanki. A bistveno bolj kritična sta vzroka za slabo oceno pri pomanjkljivo ocenjenih vzorcih – ti namreč izločajo optična belila ali pa imajo slabe mikrobiološke značilnosti. Za testirane kuhinjske brisače so pri ZPS odšteli med 1,69 in 3,29 evra na paket (različno število zavitkov in posameznih brisač), cena za 100 brisač pa je bila med 0,37 in 1,83 evra.

Kot poudarjajo na ZPS je na trgu je kar nekaj brisač, ki naj bi jih uporabljali zgolj za določeno opravilo (denimo čiščenje stekel ali pivnanje oziroma zavijanje prehranskih izdelkov). Vendar so prepričani, da tudi te brisače, ko so enkrat postavljene v kuhinji, potrošniki uporabljajo za vse mogoče namene.

»Štirje vključeni vzorci imajo na embalaži oznako, da je izdelek primeren za stik s hrano (stiliziran kozarec in vilica), a tudi na nekaterih drugih vzorcih slike na embalaži nakazujejo, da gre za izdelek, ki ga lahko uporabljamo v stiku s hrano. Prav tako menimo, da potrošniki ob nakupu kuhinjskih brisač ne razmišljajo o tem, da morda niso primerne za vpijanje maščobe ali celo zavijanje živil oziroma hrane. Ne nazadnje jih uporabljamo v kuhinji, zato smo enako obravnavali vse vzorce, ne glede na morebitne oznake na embalaži,«

pojasnjuje Boštjan Okorn vodja testiranja pri ZPS in dodaja:

»V laboratoriju smo najprej izmerili fluorescenco, ki nastane zaradi optičnih belil. Vsebujejo jih predvsem reciklirane brisače, ki so izdelane iz raznovrstnega odpadnega papirja, med drugim tudi takšnega, ki vsebuje belila. Fluorescenca sama po sebi ni nič nevarnega ali nenavadnega, a le, če se med uporabo ne prenaša na materiale, s katerimi je brisača v stiku – a test je pokazal, da se pri nekaterih brisačah ta optična belila izločajo. To smo zaznali le pri nekaterih brisačah iz recikliranega papirja.«

Na ZPS so prepričani, da potrošniki na ta način po nepotrebnem prihajajo v stik s kemikalijami. Ta težava je še posebej izrazita, ko brisačo uporabijo za zavijanje živil in je le ta dlje časa v stiku s hrano.

Na brisačah odkrili tudi večje število bakterij

V okviru testiranja so pod drobnogled vzeli tudi mikrobiološke značilnosti. Preverili so število aerobnih mezofilnih bakterij na površini papirja.

»Nekateri rezultati so precej skrb vzbujajoči, saj večje število bakterij bistveno poveča možnost, da so med njimi tudi patogene bakterije,«

pojasnjuje Boštjan Okorn, zato so takšne izdelke tudi slabše ocenili.

Uporabljate papirnate kuhinjske brisače za čiščenje steklenih površin?
Potem si gotovo ne želite, da bi brisača na površini pustila sledi. Test je pokazal, da so vzorci precej raznoliki, saj so 4 dobili najvišjo oceno, 3 pa najnižjo. Z zadnjimi tremi vzorci bo brisanje stekla, ogledal in podobnih gladkih površin zelo verjetno zahtevalo nekaj več truda, da boste odstranili drobne ostanke brisače.

ZPS nasvet

1. Kuhinjska brisača naj bo iz nerecikliranega papirja, saj boste s tem zmanjšali možnost prenosa nečistoč (optičnih belil) na živila.
2. Brisač ne uporabljate za zavijanje hrane za daljši čas, saj so na kar nekaj vzorcih odkrili povečano število bakterij.
3. Kuhinjske papirnate brisače sodijo med biološke odpadke.
4. Če je le možno, se izognite uporabi papirnatih kuhinjskih brisač in raje uporabite krpe in brisače iz blaga.

Rezultati testa so v celoti dostopni na www.zps.si, app ZPStest in v reviji ZPStest 1/2019.