Ekstremni dvigi cen prašičjega mesa ogrožajo oskrbo slovenskega trga

Zanimivosti

Cene na surovinskem trgu vrtoglavo naraščajo, mesno predelovalna podjetja izgubljajo stotisoče evrov na dan.

V Sloveniji je samooskrba s svinjino zgolj nekaj nad trideset odstotna, zato smo pomembno odvisni od uvoza in dogajanja na globalnem trgu. V zadnjih 4-ih tednih so se borzne cene prašičjega mesa dvignile že za 30 %, še huje pa je, da so se posamezni deli mesa dvignili tudi do 60 %. Slovenska mesna industrija ne pomni tako velikega skoka cen surovin v tako kratkem času in nič ne kaže, da se bodo cene umirile. Cene prašičjega mesa na surovinskem trgu so bile zadnji dve leti stabilne, temu so bile prilagojene tudi prodajne cene. Ob že tako naraščajočih stroških dela, energije, embalažnine, transporta, se zdaj, zaradi dogajanja na globalnem trgu, slovenske klavnice in predelovalci mesa soočajo z velikimi izgubami in problemom kako skokovito naraščajoče stroške prenesti v prodajne cene.

Razlog za ekstremne cenovne razmere in pomanjkanje prašičjega mesa na evropskem trgu je vse večja grožnja afriške prašičje kuge, ki človeku sicer ni nevarna, povzroča pa visoke izgube pri prašičih. Zdravila ni, okužene reje pa so podvržene radikalnim ukrepom, ki lahko zdesetkajo mednarodno trgovino in cene svinjine potisnejo v nebo. Bolezen, ki se je prvotno razbohotila med divjimi prašiči ob rusko ukrajinski meji, se je v slabem letu, kljub preventivnim ukrepom razširila na baltske države in Poljsko, preskočila na jug Belgije in ogrozila najbolj gosto naseljena prašičerejska območja na Nizozemskem in v Nemčiji, ki so med najpomembnejšimi evropskimi izvozniki svinjine. Zaradi nekontrolirane distribucije okuženih mesnih izdelkov, se vse več izbruhov APK kopiči v Aziji, največ na Kitajskem, kar se odraža v naraščajočem evropskem izvozu in posledično v razmerah na evropskem trgu prašičjega mesa.

Trenutna situacija je tudi pokazatelj kako zelo smo zaradi nizke samooskrbe ranljivi in odvisni od dogajanja na tujih trgih, saj je v teh razmerah vprašljiva tudi oskrba slovenskega trga s prašičjim mesom. Ne samo zaradi pomanjkanja le tega, pač pa tudi zaradi naraščajočih stroškov in veljavnih pogodb z velikimi kupci, ki izgube, zaradi ekstremnih skokov cen surovine, prelagajo na pleča proizvajalcev mesa. Predvideni roki za spremembe veleprodajnih cen so pri naraščajočih stroških surovine, za marsikaterega mesarja, lahko usodni. Problematične so tudi dolgoročne pogodbe z javnimi zavodi, ker so pogodbene cene prašičjega mesa postale nevzdržne, vprašanje pa je ali bodo javni naročniki v bilateralnih pogajanjih pripravljeni na sklepanje aneksov ali bo potreben poziv pristojnemu ministrstvu za ukrepanje na državni ravni.


Sledite nam